Najpogostejši vzrok za bolečino v križu je preobremenitev hrbtnih mišic. Običajno nastane po nekem daljšem fizičnem delu, obremenitvah, ko z delom presežemo sposobnost hrbtnih mišic in preobremenjene mišice odgovorijo z bolečino v križu. Pogostokrat ta vrsta bolečine npr. nastane v spomladanskem času, ko začnemo z deli na vrtu, preko zime pa smo zaradi zmanjšane aktivnosti hrbtne mišice zanemarili. Pogostokrat nastane pri delih, kjer smo dlje časa v prisilnih držah, kar pomeni, da delamo dlje časa v položaju, kjer je trup nagnjen naprej (pomivanje posode, likanje…). Pri teh položajih je obremenitev hrbtenice bistveno povečana. Pogostokrat se ta vrsta bolečine pojavi tudi po dolgotrajnih sedenjih (glej poglavje biomehanika hrbtenice).

Klinična slika bolnika je lahko minimalno izražena, ko so bolečine blage, pa vse do izrazite bolečine, ko smo praktično skoraj nepokretni. Pri pregledu običajno opazimo le napete in boleče mišice, pogostokrat so bolniki nagnjeni naprej, vztran. To je posledica pretiranega vleka zakrčene mišice v eno stran. Ostali klinični pregled je običajno povsem negativen (mišična moč, občutek za dotik, refleksi spodnjih okončin so povsem normalni). Značilno za to vrsto bolečine je, da se slej ko prej bolečine umirijo in nikoli ne zahtevajo operativnega zdravljenja. Potreben je le počitek oz. prilagoditev aktivnosti bolečini, jemanje zdravil proti bolečinam (antirevmatiki), pomaga tudi obravnava s strani fizioterapevta. Bolečina se običajno umiri že po nekaj dneh, tednih, le redko traja več mesecev. Ko se bolečina umiri, bolnik nima nobenih posledic in lahko nadaljuje s povsem normalnimi športnimi, fizičnimi aktivnostmi, z delom. Pomembno pa je, da prične z vsakodnevnimi vajami za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic in upoštevati smernice zdravega načina življenja, kar pomeni, da hrbtenici škoduje dolgotrajno sedenje, prisilne drže, dvigovanje bremen (glej poglavje biomehanika hrbtenice).