V prisilnih držah je hrbtenica bolj obremenjen. Bolj smo nagnjeni naprej, večja je obremenitev. V prisilnih držah se namreč poveča ročica preko katere deluje sila teže zgornjega dela telesa in seveda se posledično poveča navor teže zgornjega dela telesa. Da se telo vzdržuje v tem položaju, morajo seveda z bistveno večjo silo nasproti delovati obhrbtenične mišice in posledično je tudi ta mišični navor večji. Vsota obeh navorov je tako bistveno večja in s tem je obremenitev hrbtenice bistveno večja (slika). Primer obremenitve medvretenčne ploščice L4/L5 pri likanju, pomivanju posode, ko je telo upognjeno navzpred je lahko enak 2-kratniku telesne teže. Torej pri 80 kg človeku lahko v tem položaju delujejo sile v tej medvretenčni ploščici, ki so enake kot bi pritiskalo na ploščico 150 kg. Še dodatno se razmere poslabšajo, če se držimo v prisilni drži še vstran, saj v tem položaju delujejo še stranski navori, ki še bolj obremenijo stran hrbtenice, na katero smo nagnjeni. Pomembno je torej, da smo pri vseh delih čim bolj pokončno, saj je s tem obremenitev hrbtenice manjša. Ravno v ta namen se danes čimbolj prilagaja delovno okolje, ko se delovni pulti, mize…, prilagajajo višini delavca. Enako velja tudi za kuhinjske pulte, ki so pri višjih ljudeh, ravno s tem namenom, tudi višji. Smernice za to postavlja posebna veja, ki se ukvarja s temi zadevami in sicer je to veja Ergonomija.