V kliničnem pregledu bolnika s simptomatsko diskus hernijo lahko vidimo antalgično držo (deviacija), napete obhrbtenične mišice. Bolečine so lahko različne intenzitete. Bolečine po nogi so lahko minimalne, lahko pa izrazite in je posledično lahko bolnik povsem nepokreten.
Pri kliničnem pregledu je poglaviten Lasseque test. Gre za znak kompresije na živčno korenino. Test se izvede tako, da dvignemo iztegnjeno spodnjo okončino in pojav bolečine po zadnji strani okončine od kolena navzdol pomeni, da je test pozitiven (tipičen Laseque je bolečina v križu s širjenjem vzdolž celotne spodnje okončine do prstov) (slika).
To pomeni, da gre za neko utesnitev na živčno korenino v hrbteničnem kanalu (običajno je to diskus hernija, lahko tudi tomor, epiduralni absces, zlom…). Nižji je Lasseque znak, večja je kompresija. Lasseque znak je pozitiven pri utesnitvah korenov L5, S1. Utesnitve v nivoju L3/L4 in navzgor običajno ne dajejo pozitivnega Lasseque znaka, temveč je v tem primeru pozitiven test na nateg femoralisa. Ta se izvede pri legi bolnika na trebuhu, ko se upogne nogo v kolenu in pojav bolečine po sprednji strani stegna pomeni pozitiven test na nateg femoralisa.
Pri nadaljnjem pregledu je potrebno oceniti nevrološki status. Sem sodi pregled občutka za dotik po koži (senzibiliteta), pregled refleksov (patelarni refleks – korenina L3,L4, Ahilov refleks – korenina S1) in pregled mišične moči. Pri pregledu senzibilitete in mišične moči je potrebno poznati dermatome (področje na koži, ki jih oživčuje določena živčna korenina) (slika 4) in miotome (mišice, ki jih oživčuje določena živčna korenina). Tako se dermatom za korenino L4 nahaja po notranji strani goleni, za korenino L5 po zunanji strani goleni, za korenino S1 po zunanjem robu stopala.
Miotomi korenine L4 je stegenska mišica, miotomi L5 so upogibalke stopala navzgor (dorzifleksorji stopala), miotomi S1 pa upogibalke stopala navzdol (plantarni fleksorji stopala). Predvsem je pomembna ocena mišične moči. Ta se ocenjuje po lestvici od 0-5, kjer je 0 plegija, 5 je normalna mišična moč, ocene 1-4 pa predstavljajo različne stopnje pareze. Vsaka akutno nastala pareza predstavlja urgentno stanje in potrebo po čim prejšnjem pregledu pri ortopedu. Okvirno lahko mišično moč pri bolniku, ki lahko stoji, hodi ocenimo z ogledovanjem hoje po prstih, po petah in pri dvigovanju iz čepečega položaja na eni in drugi nogi. V kolikor opažamo popuščanje mišične moči, to predstavlja relativno urgentno stanje.
