Staranje je proces, ki prinaša biološke, psihološke in socialne spremembe posameznika. Biološke spremembe se kažejo v morfoloških in funkcijskih spremembah organizma. Staranje vpliva tudi na posameznikovo osebnost in položaj v družbi. Starajoče se telo lahko opravlja vse funkcije kot telo mladega človeka, a le te so upočasnjene. V normalnih pogojih so v postaranem organizmu homeostatski mehanizmi med seboj relativno usklajeni. Pri naporu in stresnih situacijah pa pride do neusklajenosti in nestabilnosti teh mehanizmov.
Kadar govorimo o degenerativnih spremembah pri človeku, mislimo na proces staranja oz. proces obrabljanja. Staranje oz. degenerativni proces človeka je neizogiben pojav, ki prizadene vsakega izmed nas. Staranje z ortopedskega vidika, katere veda se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem kostno-mišično-živčnega sistema, razumemo staranje kot spremembe, ki se z leti človekovega življenja dogajajo na kostnem (hrustanec in kost), mišičnem (mišice, vezi) in živčnem sistemu. Kar se tiče degenerativnega procesa je najšibkejša kostno-mišična-živčna struktura hrustanec. Nekako velja, da se do 20. leta hrustanec gradi, po 20. letu pa propada, degenerira. Tako se z ortopedskega vidika staranje prične že po 20. letu človekovega življenja. Staranja ne moremo ustaviti, lahko pa v znatni meri vplivamo na hitrost njegovega poteka in s tem posredno tudi na hitrost »staranja« oz. kvaliteto našega življenja v kasnejših letih. Pomembno je vsakodnevno gibanje, čim več športne aktivnosti, redno izvajanje vaj. Pomembna je pravilna in redna prehrana, opustitev škodljivih navad in izogibanje stresom. Zaradi sodobnega načina življenja, ki nas potiska v vse večji tempo, pa je, na žalost, to velikokrat sila težko, pogostokrat celo nemogoče.