Kost podleže degenerativnemu procesu po 50 letu življenja. Kost se kljub navidezni nespremenljivosti ves čas gradi in razgrajuje. Gradnjo kosti omogočajo celice osteoblasti, razgradnjo pa celice osteoklasti. V prvih dvajsetih letih življenja prevladuje aktivnost celic, ki kost gradijo. V mladosti je osteoblastov več in lahko kostno maso povečujejo hitreje, kot jo osteoklasti razgrajujejo. Tako v začetku tretjega desetletja kostna masa doseže svojo največjo gostoto. Konec četrtega desetletja sledi postopno upadanje kostne mase zaradi zmanjšane aktivnosti celic za tvorbo (osteoblasti) in povečane aktivnosti celic za razgradnjo (osteoklasti) kosti ter njene manjše mineralizacije. Temu sledi starostno pogojena izguba kostne mase, ki letno znaša od 0.5 do 1% (0.5% letno pri moških in 1% letno pri ženskah, po menopavzi pa se kostna gostota zmanjšuje 1-2 % letno in v prvih 5-8 letih po menopavzi lahko doseže celo3-5% zmanjšanje letno!). Nastajanje in obnavljanje kostnine je s staranjem upočasnjeno tudi zaradi zmanjšanega izločanja rastnega hormona, estrogenov in manjših obremenitev skeleta, kar aktivira osteoblaste. Gostota kostnine se s starostjo zmanjšuje do mere, ko se lahko pojavi bolezen – osteoporoza. Posledice osteoporoze se kažejo v krhkih kosteh, kar lahko že ob minimalnih travmah pripelje do zlomov kosti (predvsem vretenc, kolkov, kosti podlehti). Na izboljšanje kostne mase in s tem pojavnost osteoporoze lahko vplivamo z zdravo prehrano z dovolj kalcija in dovolj, vendar ne preveč beljakovin, primerno in zadostno telesno aktivnostjo, zadostno, vendar ne pretirano izpostavljenostjo soncu, opustitev škodljivih navad ( kajenje, prekomerno uživanje kave in alkohola).