Naročite se na pregled HRBTENICE na narocanje@lagunamed.si ali preko KONTAKTNEGA OBRAZCA.
Zdravljenje spinalne stenoze je lahko konzervativno (neoperativno) ali pogosteje operativno.
V začetni stopnji, ko bolnik še nima tako izrazitih težav, prehojena razdalja je dolga, svetujemo ob bolečinah jemanje protibolečinskih zdravil (antirevmatiki). Prilagoditi je potrebno športne in fizične aktivnosti bolečini. Bolnik naj posluša telo in se prilagaja bolečini. Vsekakor svetujemo vaje za krepitev trebušnih in hrbtnih mišic, ob bolečinah tudi obravnavo s strani fizioterapevta.
Pogostokrat bolnikom pomagajo Epiduralne injekcije steroidov – epiduralna blokada (običajno mešanica lokalnega anestetika in kortikosteroida), ki vsaj za nekaj časa (običajno za 2-3 mesece) ublažijo težave. Gre za injekcijo, s katero vbrizgamo zdravilo v hrbtenični kanal in na ta način oblijemo živce v kanalu, ki so stisnjeni. Blokade lahko ponavljamo na 3-4 mesece. Te blokade so indicirane tudi pri bolnikih, pri katerih operativni poseg, zaradi kakršnih koli vzrokov, ni možno izvesti (nesposobnost operativnega posega zaradi splošne oslabelosti in pridruženih bolezni bolnika).
Potrebno se je zavedati, da spinalna stenoza z leti napreduje, da bodo težave bolnika z leti vse hujše, prehojena razdalja vse krajša in operativni poseg bo potrebno slej ko prej izvesti. Na noben drug način namreč hrbtenični kanal ni možno razširiti. V tem primeru, operativni poseg vsekakor svetujemo čim prej, da pri bolniku ne pride do izrazitega poslabšanja njegovega stanja in splošne kondicije.
Operativno zdravljenje svetujemo pri vseh bolnikih pri katerih so težave prehude, predvsem je prehojena razdalja prekratka, kvaliteta življenja preslaba, MRI preiskava (magnetna resonanca) pa je potrdila, da gre za zožitev hrbteničnega kanala.
Ko se odločimo za kirurško zdravljenje je naslednji korak določitev oz. izključitev morebitne nestabilnosti hrbtenice. To vpliva na vrsto izvedene operacije. To napravimo na podlagi posebnega rentgenskega slikanja (RTG funkcionalni stranski posnetki hrbtenice). Pri tem slikanju se bolnik maksimalno prepogne naprej in nato nazaj, ob tem pa slikamo skrajni legi. Z analizo teh dveh posnetkov nato ocenjujemo morebitne premike med vretenci, kar je znak nestabilnosti hrbtenice. V primeru, da nestabilnosti, premikov med vretenci ni, je zadostna terapija le sprostitev (razširitev) hrbteničnega kanala. Govorimo o dekompresiji hrbteničnega kanala. V primeru pa, da najdemo nestabilnost v hrbtenici, je potrebno poleg širitve kanala (dekompresije), napraviti dodatno še fiksacijo nestabilnih segmentov z vstavitvijo vijakov (transpedikularni vijaki) (slika).
